Trg poimenovan po msgr. Stanku Zorku
Msgr. Stanko Zorko je bil najprej kaplan v Bazovici, nato pa duhovnik v Rojanu. Tam je dal leta 1961 zgraditi Marijin dom, tri leta kasneje pa še kapelico pri Lajnarjih. Bil je velik kulturni delavec, predvsem pa je imel močan vpliv pri razvoju skavtov v Rojanu.
(Trst, 30.8.2015)
Na rebrastih terasah se med Rojanom in Obeliskom nahajata zaselka Lajnarji in Piščanci. Nekoliko odročno in strmo je tam, zato pa toliko lepše. Z razgledom na morje in v objemu sonca še vedno rastejo vinske trte in pridelki vseh vrst, ki jih lokalni prebivalci med letom ponujajo v številnih osmicah. Minulo nedeljo so domačini teh dveh tržaških okrajev doživeli izpolnitev večletnih sanj: uradno slovensko preimenovanje okrajev s postavitvijo krajevnih, turističnih oznak, hkrati pa bo trg pred kapelico na ul. dei Molini odslej poimenovan po dolgoletnem rojanskem duhovniku in narodnem buditelju, msgr. Stanku Zorku, ki je rojanske vernike spremljal dobrih petdeset let. Pri Lajnarjih so vaški praznik pozdravili mnogi domačini, prijatelji, skavti in javni upravitelji, pa tudi glasbe, spominov in molitve ni manjkalo. Nedeljsko popoldne se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval Zorkov naslednik, rojanski dušni pastir msgr. Franc Vončina ob petju cerkvenega zbora pod vodstvom Zulejke Devetak. V svoji pridigi pred kapelico Blažene Device Marije se je Vončina zahvalil Mariji za vse, kar nam daje po dobrih ljudeh. Ne gre namreč pozabiti na dediščino, ki so jo naši predniki pustili tudi v tem slovenskem okraju. Kapelica je znamenje božje navzočnosti med nami in naj nas še naprej povezuje, je še dodal Vončina, ki se je spomnil bogatega rojanskega življenja, na primer dejstvo, da je msgr. Jakob Ukmar že leta 1904 ustanovil rojansko Marijino družbo. Moderatorka Giorgina Piščanc in glasba domačega tria Kraški šopek so pred mikrofon pospremili slavnostnega govorca. Občinski odbornik Edi Kraus je ponesel pozdrav župana, predvsem pa podžupanje Fabiane Martini, ki je odgovorna za krajevna poimenovanja. Skupina zanesenjakov je pred dvema letoma ob prizadevanju občinskega svetnika Igorja Švaba in predsednika tržaškega občinskega sveta Iztoka Furlaniča predstavila projekt za preimenovanje okrajev, ki so ga z upravnim aktom tudi soglasno sprejeli. Ob tem se je Kraus spomnil osebnosti msgr. Stanka, ki je pri Lajnarjih leta 1954 za praznik Marije Vnebovzete postavil kapelico, predvsem pa stalno nesebično delal za skupnost. Ker strmine nad Rojanom krasi vinorodni okoliš z osmicami, so postavili dve turistični tabli s slovenskima krajinskima imenoma, kar naj bi spodbudilo enogastronomski turizem v neposredni bližini mesta. Krajevno tablo z novim imenom trga in turistični tabli sta odkrila Kraus in Švab, na slovesnosti je bil prisoten tudi podpredsednik tržaške pokrajine Igor Dolenc. Msgr. Zorku, ki je v Rojanu maševal od leta 1952 do leta 2003, so v hvaležen spomin postavili tudi dvojezično spominsko ploščo, za katero je poskrbel kamnosek Boris Zidarič. Ob prisotnosti Stankovih sorodnikov jo je odkrila nečakinja in predsednica Društva Rojanski Marijin dom Dorica Žagar. Daljše spominsko pričevanje o liku msgr. Stanka Zorka je podal domačin Aleksander Korošic, ki je najprej prebral njegovo geslo v Primorskem slovenskem biografskem leksikonu. Rodil se je aprila 1919, po šolanju so mu kar trikrat zavrnili prošnjo za italijansko državljanstvo. Po vojni je bil premeščen na Goriško, nato v Benečijo, leta 1949 v Bazovico, od tam pa v Rojan, kjer je 1. oktobra 1952 postal slovenski dušni pastir. Leta 1954 je prav pri Lajnarjih postavil kapelico, kjer je enkrat letno tudi sveta maša, predvsem njemu pa gre zasluga za udarniško postavitev rojanskega Marijinega doma maja leta 1961. Zorko je bil velik organizator in spodbujevalec: vodil je romanja, prireditve, misijone, sodeloval pri katoliškem tisku, katehezi na osnovnih in srednjih šolah, pri pisanju učbenikov in sestavi pripomočkov za liturgijo. Leta 1965 je vzpostavil prenos nedeljske svete maše iz Rojana na valovih Radia Trst A, ki traja še danes, sodeloval je pri radijskih oddajah in objavljal. Prejel je imenovanje za monsinjorja; umrl je 1. aprila 2003. Vdani domačin Korošic se ga spominja kot vedrega, igrivega in delavnega človeka. Nekaj besed o projektu in zahvale sta izrekla tudi domačina Andrej Bole in Vlasta. Da bi končno prišlo do poimenovanja trga in preimenovanja okrajev Lajnarji in Piščanci, so pobudniki zbrali skoraj sedemsto podpisov. Krajevni tabli krasi tudi logotip. Na njem obok predstavlja prve hiše “v Kotu” pri Piščancih, vinska trta pa potrjuje tradicionalno kmečko dejavnost, s katero se še mnogi ukvarjajo in ki k Piščancem in Lajnarjem privablja številne turiste.
Jernej Šček, 2015 Novi Glas
