TABOR VV GORICA

Kdo? VV – krdelo Sambhur Kaj? Galski tabor Kdaj in kje? Gojače, Vipavska dolina: 9.–14. julij Koliko (VV in voditelji)? 28 + 2 super kuharici

Že na zaključku skavtskega leta smo volčiči krdela Sambhur sprejeli povabilo Galcev, da se zatečemo k njim. In res, 9. julija smo se goriški volčiči odpravili v Gojače oz. v Galsko vas. Slavni Asterix, Obelix, Kvaritonix, Matusalemix in veličastni galski poglavar Vserasturix so nas lepo sprejeli ter nas takoj razdelili v štiri družine: Ocum, Pelum, Dindum in Codum.

Že prvi dan smo postavili tabor na noge: pripravili so oglasno desko, okrasili galsko zastavo in strukturo tabornega ognja, nakar smo v večernih urah postavili še jambor. Da bi lahko ostali v Galski vasi, smo se morali obvezati, da se bomo držali vseh galskih zapovedi:

  1. Ubogaj voditelje Galske vasi na prvi ukaz, da boš dolgo živel in da ti bo dobro na Zemlji.

  2. V vsaki družini ima glavno besedo mater familias. V pomoč ji je pater familias.

  3. Ne vstopaj v panoramixovo delavnico.

  4. Od uspavanke do budnice vlada absolutna tišina.

  5. Priteci hitro v zbor.

  6. Vedno nosi čelado.

  7. Ne zapuščaj Galske vasi.

  8. Pokušaj vse, kar dobiš na krožnik.

  9. Prekomerno uživanje čarobnega napoja resno škoduje zdravju.

  10. Merjasci so Obelixovi. Ne lovi jih brez dovoljenja.

Po slavnostni pojedini, ki sta jo pripravila poglavarjeva žena Briti in druid Panoramix, smo se zbrali ob tabornem ognju in ob svetlih plamenih skupaj prepevali galsko himno.

Naslednji dan se je na našem ozemlju prikazal neki popotnik, ki se nam je predstavil kot videc Flancatix. Do tujca smo bili izredno gostoljubni in želeli smo izvedeti kaj več o naši prihodnosti. Lačni popotnik pa nam ni hotel jasno odgovoriti, ali nam bo nebo padlo na glavo, kdaj in kje se bomo spopadli z Rimljani, kdo bo zmagovalec bitke ... želel si je le naših merjascev! Obelix je nato predlagal, da nam ne škodi, če bi se fizično pripravili na morebiti spodad z Rimljani.

V vasi se je zato organizirala prava galska olimpiada. Po utrudljivem dnevu smo končno zapodili šarlatana iz vasi, saj se je odgovorom na naše dvome spretno izogibal in želel čedalje več hrane. Obelix pa se je naveličal odstopiti tujcu toliko merjascev. V večernih urah je napočil čas še za prireditev Galija ima talent, na kateri smo družine pokazale svoje dramske in glasbene sposobnosti.

Četrtek je bil za nas še posebno zanimiv, saj smo se v jutranjih urah odpravili na izlet do rimskega vodnega stolpa. Mislili smo, da bomo lahko vohunili po rimskem ozemlju in morda naleteli na kakega Rimljana – kot nam je napovedal videc Flancatix – žal pa nismo nikogar srečali.

Popoldne smo se vrnili v tabor. Čakale so nas raznorazne delavnice: kuhali smo, šivali, izdelovali obeske za ruto, frače, ropotulje, zapestnice in mazila za ustnice.

Zvečer je petje okoli tabornega ognja prekinila poglavarjeva žena Briti, saj je na tleh v gozdu našla zlati srp driuda Panoramixa, njega pa ni bilo od nikoder. »Ko so Panoramixa ugabili rimski vojaki, je naredil ‘finto', da gre kakat, a takrat nam je napisal pismo v neznani pisavi na toaletni papir in ga pustil pri grmičku« (iz dnevnika tabora). Briti nam je razodela besede, ki jih je druid nenehno blebetal ob svojem kotlu »Kodeks skriti je, kjer vsak dobro ve, da ptiček rad poseda in z vrha naokol gleda«. In ker smo volčiči zelo brihtni, smo takoj ugotovili, kje se skriva kodeks, ki nam je pomagal dešifrirati sporočilo v skrivni pisavi. Žal nismo imeli zadostne zaloge čarobnega napoja za vse, zato sta se Asterix in Obelix javila, da gresta kar sama po galskega prijatelja.

V petek smo odšli raziskovat okolico vse do soteske Konjščaka. Prišli smo do rimskih taborov Bolanum, Lavdanum, Belirum in Akvarium, kjer smo dobili dele načrta, ki so ga Rimljani pripravili za napad na Galsko vas. »Našli smo vse kose zemljevida, a ga nismo razumeli, ker so na njem pisale samo rimske številke. Ko smo se vračali v Galsko vas, smo srečali Netflixa in Spotifixa, dva stara prijatelja od Asterixa in Obelixa. Dala sta nam legendo rimskega načrta, ki sta ga ukradla Rimljanom. Zdaj smo imeli vse kose in izvedeli smo, da nas rimski vojaki želijo napasti s štirih smeri, da bo en Rimljan ukradel lonec s čarobnim napojem, ko nam ga bo Panoramix prinesel ven« (iz dnevnika tabora). Galcema smo se zahvalili in ju povabili, naj ostaneta z nami.

Naslednjega dne smo se zmenili za načrt, kako bi prelisičili rimske vojake, ko bi vdrli v našo vas. Ko je vsaki družini bilo jasno, kako mora odreagirati v primeru napada, smo nadaljevali s programom. Poslušali smo priliko o sejalcu in se o njej pogovarjali. Nato je vsak z lepljenjem različnih semen upodobil svoj talent na kartonček. »Po kosilu smo imeli pevske vaje in kar naenkrat smo zaslišali korakanje Rimljanov. Prestrašili smo se, se takoj obuli in šli v napad, kot smo se dogovorili v jutranjih urah. Skušali smo jih zbrati v sredini travnika in jih tam zadržati. Med tem časom je prišel Panoramix z neresničnim čarobnim napojem. Flancatix nam je ukradel napoj in ga razdelil Rimljanom. Po nekih minutah so vsi začeli padati na tla, ker so bili pijani. Takrat je prišel Panoramix z resnim čarobnim napojem in smo se postavili v vrsto ter ga popili. Ko smo vsi vdrli v areno, smo se morali bojevati (skalpirati) z vojaki. Zmagali smo vse stvari, ki so nam jih prej pokradli Rimljani, tudi Flyflotko (op. Flyflotka je Martinov natikač, s katerim je želel Rimljane 'flosknil po tazadnji’). Ko smo jih uničili, smo se zbrali v krogu« (iz dnevnika tabora). Spet je zaplapolala galska zastava in zadonela galska himna. Ker je bil ravno 13. julij, smo Juliju Cezarju in našemu pogumnemu volčiču Angelu zapeli »vse najboljše« za rojstni dan. Sledil je govor Cezarja, ki je priznal poraz rimskih mož in naši vasi razglasil samostojnost. V znak zmage je slavljencu podaril svoj lovorov venec, nato je zbral svoje potolčene vojake in zapustil naše ozemlje. Veselili smo se do poznih ur, nato smo še zadnjič legli v spalne vreče. Starejši volčiči pa so prespali pod milim nebom.

V nedeljo smo pred prihodom staršev vse lepo pospravili. Po tabornem ognju, obilnem kosilu in sveti maši, ki jo je daroval don Karlo Bolčina, smo vsi skupaj zapeli Pesem slovesa. Poslovili smo se od galskih junakov in Galske vasi ... v naših domovih pa še danes odmeva galska himna!

Post recenti
Post in evidenza
Archivio
Cerca per tag
  • Facebook Social Icon